Nazaj

ŽELEZNIŠKA POSTAJA

Spletna cena: 16,90 €

Količina:

Dobavljivost: na zalogi

LASTNOSTI IZDELKA

Težavnostna stopnja sestavljanja: 3 – srednje zahtevno

Priporočena starost: 8+

Vsebina: 115 delov

Velikost sestavljenega izdelka: 240x170x130 mm

Velikost škatle: 290x217x47 mm

Teža pošiljke: 0.57 kg

Znak CE – pri izdelavi igrač so bile upoštevane vse varnostne zahteve, ki veljajo za Evropsko unijo

OPIS IZDELKA

Železniška postaja, tudi kolodvor, je prometno mesto z najmanj eno kretnico, s katerega se vodi promet nasprotnih in zaporednih vlakov, vstopajo in izstopajo potniki ter se naklada in razklada blago.

Komplet vsebuje material in dele, ki so potrebni za gradnjo železniške postaje: lesene dele različnih dolžin in debelino 9×9 mm, sestavne dele za izgradnjo strehe, oken, vrat, podlage iz vezanega lesa, folijo za steklo na oknih in druge komponente, ki jih potrebujemo za izgradnjo konstrukcije. Prah, ki je priložen, je namenjen simboliziranju trave, smirkov papir pa za manjše popravke. Prav tako je priložen podroben načrt gradnje.

Dodatna orodja, ki so potrebna za gradnjo: univerzalno lepilo, modelarski nož, škarje in vodene barvice.

Železniška postaja je del serije WALACHIA, ki jo sestavljajo leseni hobi kompleti za gradnjo različnih lesenih konstrukcij. Serija skupno tvori tradicionalno srednjeveško vas, ki vsebuje vse konstrukcije tradicionalnega življenja: brunarico, leseno hišo, kmetijo, hlev, senik, skedenj, kolarnico, kaščo, magistrat, cerkev, zvonik, gostilno, grad, stolp, kovačnico, železniško postajo, mlin na veter, mlin na vodi, most… Vsaka konstrukcija je na voljo v posameznem kompletu, tako da lahko otrok dopolnjuje svojo zbirko in postopoma gradi svojo vas.

ZGODOVINA IN ZANIMIVOSTI

Na železniški postaji potekajo komercialna, tehnična in prometna dela. Gre za sestav naprav, tirov, stavb, peronov in drugega, kar je potrebno za potek prometa. Komercialna dela na postaji so sprejem in odprava potnikov ter prtljage, prodaja vozovnic, sprejem, hramba in izdaja blaga ipd. K tehničnim delom sodijo sestavljanje in razstavljanje vlakov, premikanje, dostava vagonov za nakladanje in čiščenje, pregledi, opremljanje, manjša popravila vozil itd. K prometnim delom sodijo sprejem, odprava in križanje vlakov.

Prve postaje so bile običajno zgrajene tako, da so sprejemale potnike in blago. Ta dvojni namen je danes še vedno pogost, vendar se tovor večinoma omejuje na velike postaje. V splošnem so postaje postavljene poleg železniške proge ali pa kot končne postaje na progi. Običajno so prisotni peroni za enostaven dostop potnikov do vlakov. Peroni so z glavnim delom postaje povezani s podhodi, nadhodi in/ali nivojskimi križanji. V glavnem delu postaje se lahko nahajajo zatočišča, čakalnice, klopi, prodaja vozovnic. Nekaj od tega se lahko nahaja tudi na peronih.

Prve železniške postaje so bile bolj podobne tramvajskim postajališčem, zgradb ali pa drugih pomožnih objektov skoraj ni bilo.

Prve prave železniške postaje je prinesla proga med Liverpoolom in Manchesterjem, ki je bila odprta leta 1830. Veliko železniških postaj izvira iz 19. stoletja ter odraža arhitekturo in veličino tistega časa, daje pa tudi ugled mestu ter železnici. Tudi nekatere države, kamor je železnica prispela kasneje, imajo arhitekturno podobne postaje, saj so te posnemale slog 19. stoletja. Pri gradnji železniških postaj je bilo uporabljenih veliko najrazličnejših arhitekturnih slogov: od veličastnih in zapletenih stavb v skoraj baročnem slogu do bolj utilitarnih ali modernističnih slogov. Postaje, ki so grajene dandanes, imajo pogosto podoben izgled letališkim zgradbam, s hladnim in preprosto abstraktnim slogom.

Prvi vlaki so bili vlečeni z vrvjo, s konji ali pa gravitacijsko, od začetka 19. stoletja dalje pa v veliki večini s parnimi lokomotivami. Od 20-ih let 20. stoletja so parne lokomotive začele zamenjevati dizelske in električne lokomotive, ki so bile preprostejše za uporabo in obratovanje ter tudi čistejše, vendar dražje. Ob približno istem času so v potniški promet začele prihajati tako dizelske kot električne samodejno gnane motorne enote. Električna vleka omogoča nižjo ceno po prevoženem kilometru, vendar z visokimi začetnimi stroški, ki so upravičeni samo na progah z veliko prometa. Ker je strošek izgradnje elektrificirane proge visok, električna vleka ni primerna za zelo dolge proge. Električni vlaki dobivajo električni tok preko nadtirnih električnih kablov ali preko sistema tretje tirnice.