MLIN NA VODI
Spletna cena: 29,90 €
Dobavljivost: na zalogi
LASTNOSTI IZDELKA
Težavnostna stopnja sestavljanja: 5 – zelo zahtevno
Priporočena starost: 8+
Vsebina: 196 delov
Velikost sestavljenega izdelka: 240x180x220 mm
Velikost škatle: 290x217x47 mm
Teža pošiljke: 0.94 kg
Znak CE – pri izdelavi igrač so bile upoštevane vse varnostne zahteve, ki veljajo za Evropsko unijo
OPIS IZDELKA
Mlin na vodi je bil pomemben vir energije, ki je bila uporabljena za mletje žita, mletje začimb, stiskanje oljnih semen in trenje lana. Sprva so ljudje trli zrnje na kamnitih ploščah ali v možnarjih, od okrog 100 p.n.š. pa v mlinih, to je v napravah, ki drobijo in meljejo žito med dvema kamnoma. Prvi mlin je deloval na ročni pogon, ki so ga vrteli s palico. Ročne mline in mline, ki jih je gnala živina, so sčasoma nadomestili mlini na vodo in veter.
Komplet vsebuje material in dele, ki so potrebni za gradnjo mlina na vodi: lesene dele različnih dolžin in debelino 9×9 mm, sestavne dele za izgradnjo strehe, oken, vrat, podlage iz vezanega lesa, folijo za steklo na oknih in druge komponente, ki jih potrebujemo za izgradnjo konstrukcije. Prah, ki je priložen, je namenjen simboliziranju trave, smirkov papir pa za manjše popravke. Prav tako je priložen podroben načrt gradnje.
Dodatna orodja, ki so potrebna za gradnjo: univerzalno lepilo, modelarski nož, škarje in vodene barvice.
Mlin na vodi je del serije WALACHIA, ki jo sestavljajo leseni hobi kompleti za gradnjo različnih lesenih konstrukcij. Serija skupno tvori tradicionalno srednjeveško vas, ki vsebuje vse konstrukcije tradicionalnega življenja: brunarico, leseno hišo, kmetijo, hlev, senik, skedenj, kolarnico, kaščo, magistrat, cerkev, zvonik, gostilno, grad, stolp, kovačnico, železniško postajo, mlin na veter, mlin na vodi, most… Vsaka konstrukcija je na voljo v posameznem kompletu, tako da lahko otrok dopolnjuje svojo zbirko in postopoma gradi svojo vas.
ZGODOVINA IN ZANIMIVOSTI
Prve omembe mlinov na slovenskem zasledimo že v srednjem veku. Takrat najdemo mline na področjih med Muro in Dravo, na ljubljanskem in škofjeloškem področju, na Primorskem, Goriškem, Koroškem in v Prekmurju.
12. in 13. stoletje je glavno razdobje mlinov na Slovenskem, v 14. in 15. stoletju omenjajo že prve plavajoče mline ter sto let pozneje mline na veter.
Mline na Krajnskem je v svojem znanem delu omenjal že Janez Vajkard Valvasor. V tistem času so jih postavljali pod gradovi in v naseljih. V bližini gradov so stali, saj so največ mleli prav za fevdalca. To so bili t.i. grajski mlini, ki so jih postavljali in vzdrževali s tlako. V večini so bili mlini last podložnikov. Kmečki ali hišni mlini za razliko od obrtniških mlinov niso imeli bivalne enote in so mleli le za lastne potrebe.
Na Slovenskem imamo na velikih rekah plavajoče mline. Značilni so (bili) predvsem na Dravi (od Ptuja navzdol) in na Muri. Tega tipa mlina v ostalih delih Slovenije ne poznamo. Plavajoči mlini so veliki mlini, ki zares plavajo na reki. Z močnimi vrvmi ali verigami so pritrjeni na trdna oporišča na bregu, te vrvi morajo biti tako močne, da lahko kljubujejo slehernemu pritisku vode – od normalnega mirnega toka do najvišjega vodnega stanja in v najburnejši vodi. S tem da je mlin s celoto svoje zgradbe postavljen na vodo, mu je omogočeno, da se v plavajočem, a na mestu zasidranem stanju, dviga in znižuje s kolebanjem rečne vode. Plavajoči mlin tako diha z vodo. Eden od takih mlinov še vedno obratuje na Muri v Veržeju. To je Babičev mlin.
Poleg plavajočih mlinov pa so na Slovenskem zelo razširjeni mlini, ki jih poganja voda iz potoka. Za pogon takšnih mlinov je bilo potrebno postaviti zajezo. Iz potoka ali reke so preusmerili vodo v zajezitev. To pomeni, da so morali vodo iz potoka na mlinska kolesa napeljati po posebnem kanalu. Jez je bil postavljen zato, da je zadrževal vodo v zajezitvi. Lesena zajezitev je morala biti narejena tako, da v nobenem primeru ni puščala vode. Osnovni pogoj za postavitev takšnega mlina je bila voda in njen čim večji padec, od katerega je ob količini vode odvisna pogonska moč vodnega kolesa.
