MLIN NA VETER
Spletna cena: 19,90 €
Dobavljivost: na zalogi
LASTNOSTI IZDELKA
Težavnostna stopnja sestavljanja: 3 – srednje zahtevno
Priporočena starost: 8+
Vsebina: 137 delov
Velikost sestavljenega izdelka: 140x217x320 mm
Velikost škatle: 290x217x47 mm
Teža pošiljke: 0.46 kg
Znak CE – pri izdelavi igrač so bile upoštevane vse varnostne zahteve, ki veljajo za Evropsko unijo
OPIS IZDELKA
Mlin na veter je bil pomemben vir energije, ki je bila uporabljena za mletje žita, mletje začimb, stiskanje oljnih semen in trenje lana. Sprva so ljudje trli zrnje na kamnitih ploščah ali v možnarjih, od okrog 100 p.n.š. pa v mlinih, to je v napravah, ki drobijo in meljejo žito med dvema kamnoma. Prvi mlin je deloval na ročni pogon, ki so ga vrteli s palico. Ročne mline in mline, ki jih je gnala živina, so sčasoma nadomestili mlini na vodo in veter.
Komplet vsebuje material in dele, ki so potrebni za gradnjo mlina na veter: lesene dele različnih dolžin in debelino 9×9 mm, sestavne dele za izgradnjo strehe, oken, vrat, podlage iz vezanega lesa, folijo za steklo na oknih in druge komponente, ki jih potrebujemo za izgradnjo konstrukcije. Prah, ki je priložen, je namenjen simboliziranju trave, smirkov papir pa za manjše popravke. Prav tako je priložen podroben načrt gradnje.
Dodatna orodja, ki so potrebna za gradnjo: univerzalno lepilo, modelarski nož, škarje in vodene barvice.
Mlin na veter je del serije WALACHIA, ki jo sestavljajo leseni hobi kompleti za gradnjo različnih lesenih konstrukcij. Serija skupno tvori tradicionalno srednjeveško vas, ki vsebuje vse konstrukcije tradicionalnega življenja: brunarico, leseno hišo, kmetijo, hlev, senik, skedenj, kolarnico, kaščo, magistrat, cerkev, zvonik, gostilno, grad, stolp, kovačnico, železniško postajo, mlin na veter, mlin na vodi, most… Vsaka konstrukcija je na voljo v posameznem kompletu, tako da lahko otrok dopolnjuje svojo zbirko in postopoma gradi svojo vas.
ZGODOVINA IN ZANIMIVOSTI
Mlini na veter so poganjali mlinska kolesa. Kadar piha veter, se vrtijo krila mlina in s tem poganjajo mlinski kamen, ki je tik nad drugim kamnom, ki miruje. Med kamnoma se zrnje melje v moko. Mlin na veter je bil pomemben vir energije, ki je bila uporabljena za mletje žita, mletje začimb, stiskanje oljnih semen in trenje lana.
Mlin so poznali že Rimljani, ki so ga kot ”izum” prinesli iz male Azije. Prvi mlini na veter so bili na področju današnje Aleksandrije v Egiptu, približno okoli 3000 let pred našim štetjem. Obstaja pa tudi možnost, da so take mline imeli že tudi Babilonci in Asirci.
Evropske mline na veter so razvili v 12. stoletju po zgledu rimskih vodnih mlinov. V Evropi jih je bila večina zgrajenih in uporabljenih v 18. in 19. stoletju.
V Sloveniji so mline na veter postavljali predvsem v severovzhodni Sloveniji, zlasti v Slovenskih Goricah in na Dravskem polju. Torej tam, kjer ni bilo na voljo dovolj vode, ki bi poganjala mlinska kolesa, kjer je relief le zmerno razgiban in kjer so poleti mnogi potoki usahnili. Drugje teh mlinov ni bilo oz. so delovali le krajši čas. Prvi znani mlin na veter V Sloveniji naj bil iz leta 1525 na posesti pri gradu Vurberk.
Konstrukcija mlina, ki je v nebo segala 6 ali vel metrov, je bila vedno lesena. Streha, ki je bila vrtljiva, je obenem nosila vetrnice, od katerih se je prek lesenih zobatih koles in lesenih drogov prenašala energija za vrtenje mlinskega kamna. Princip mletja je bil popolnoma enak kot pri vodnih mlinih. Hitrost vrtenja mlinskega kamna je bila dokaj sprejemljiva, saj je bilo vrtenje vetrnic odvisno od moči in hitrosti vetra. Moč so mlinarji delno uravnavali z vrtenjem strehe z vetrnicami, s čimer so se izogibali sunkom vetra, ki bi lahko poškodovali vetrnice.
Tudi Američani so že v poznih letih prejšnjega stoletja uspevali z mlini na veter in z njimi zagotavljali okoli četrtino svojih energetskih potreb. Konec 18. stoletja je v Evropi in Ameriki delovalo na desettisoče mlinov na veter z izstopno močjo okoli 50 kW.
Mlini na veter so danes izginili in le še pričajo o bogati preteklosti.
