Nazaj

CERKEV

Spletna cena: 29,90 €

Količina:

Dobavljivost: na zalogi

LASTNOSTI IZDELKA

Težavnostna stopnja sestavljanja: 5 – zelo zahtevno

Priporočena starost: 8+

Vsebina: 174 delov

Velikost sestavljenega izdelka: 230x160x240 mm

Velikost škatle: 290x217x47 mm

Teža pošiljke: 0.85 kg

Znak CE – pri izdelavi igrač so bile upoštevane vse varnostne zahteve, ki veljajo za Evropsko unijo

OPIS IZDELKA

Vera je imela pomembno vlogo v vsakdanjem življenju vaščanov, zato je imela skoraj vsaka vas svojo cerkev. Velikost, bogastvo in arhitekturna kompleksnost cerkve je bila odvisna od velikosti vasi in premoženjskega stanja njihovih prebivalcev. Veliko cerkva je v srednjem veku postavilo plemstvo.

Komplet vsebuje material in dele, ki so potrebni za gradnjo cerkve: lesene dele različnih dolžin in debelino 9×9 mm, sestavne dele za izgradnjo strehe, oken, vrat, podlage iz vezanega lesa, folijo za steklo na oknih in druge komponente, ki jih potrebujemo za izgradnjo konstrukcije. Prah, ki je priložen, je namenjen simboliziranju trave, smirkov papir pa za manjše popravke. Prav tako je priložen podroben načrt gradnje.

Dodatna orodja, ki so potrebna za gradnjo: univerzalno lepilo, modelarski nož, škarje in vodene barvice.

Cerkev je del serije WALACHIA, ki jo sestavljajo leseni hobi kompleti za gradnjo različnih lesenih konstrukcij. Serija skupno tvori tradicionalno srednjeveško vas, ki vsebuje vse konstrukcije tradicionalnega življenja: brunarico, leseno hišo, kmetijo, hlev, senik, skedenj, kolarnico, kaščo, magistrat, cerkev, zvonik, gostilno, grad, stolp, kovačnico, železniško postajo, mlin na veter, mlin na vodi, most… Vsaka konstrukcija je na voljo v posameznem kompletu, tako da lahko otrok dopolnjuje svojo zbirko in postopoma gradi svojo vas.

ZGODOVINA IN ZANIMIVOSTI

Rimskokatoliška cerkev oz. krščanstvo je na prostor današnje Slovenije prišlo v 2. stoletju z rimskimi legionarji in trgovci. Postopoma je ta religija pridobivala vse več privržencev, zlasti zato, ker je vsrkavala starejše religiozne vzorce starih narodov, Etruščanov, Venetov, Keltov in jih ponujala v novi obliki. Po vladanju rimskega cesarja Konstantina pa je tudi na slovenskem ozemlju postalo krščanstvo uradna religija. Ob koncu 2. stoletja je prisotnih že več škofij: Poetovio (Ptuj), Celeia (Celje), Emona (Ljubljana)… Krščanstvo se je kasneje ohranjalo, kljub razpadanju imperijev in držav.

Srednji vek je torej bil čas zmagovite cerkve. Pomeni tudi čas urbanizacije Evrope, kajti nastanejo številna mesta, trgovska središča… Je tudi čas vojaške ekspanzije in križarskih vojn, v katerih je na novo povezana krščanska Evropa skušala prevzeti od domačinov Jeruzalem in Palestino. Čas zaznamujejo tudi vpadi Madžarov in Vikingov, prebivalstvo se poveča. Krščanstvo je povezalo evropske dežele, krščanska cerkvena organizacija pa se je širila z ustanovitvijo meniških redov. Po benediktinskemu redu so se ustanovili še nekateri drugi, med temi sta bila tudi precej strožja cistercijanski in kartuzijanski meniški red. V slovenskem prostoru smo dobili prvo cisterco v Stični, ustanovljena je bila leta 1135 in je bila prva cisterca, ustanovljena južno od Alp, Kartuzija Žiče pa je bila ustanovljena okoli 1160 in je dolgo časa predstavljala sedež reda za nemške pokrajine.

Versko življenje je bilo v srednjem veku živahno, saj ga je prebivalstvo pospeševalo z dotacijami za ustanavljanje župnij, z vzdrževanjem župnika in beneficijem (zadnja kokoš na vasi…). Pobožne ustanove so bile ustanove, ki so npr. z dotacijo omogočale postavitev cerkva, oltarjev, vzdrževanje večne luči, duhovnikov… Cilj teh združenj je bilo duhovno dobro darovalca na eni in dvig bogoslužja na drugi strani. Za svoj “duhovni blagor” so cerkveno premoženje najbolj povečale plemiške družine, kar pri revnejših slojih ni bilo možno. Pri nas so najvidnejša darovalska družina grofje Celjski (Pleterje). »Duhovno dobro darovalca« najpogosteje povezujejo s svetimi mašami, ki se naj zanj oz. sorodnike opravijo na določenem kraju in oltarju. S tem, ko je plemstvo postavljalo cerkvene objekte, je bilo seveda nujno, da jih je nekdo oskrboval z bogoslužjem (beneficiat) in spolnjeval ustanovno listino. Beneficij (trajno ustanovljena cerkvena služba) in njihov razvoj je tako možno razumeti le z razumevanjem verskega življenja in pobožnih ustanov.